Titratorji, naprave za samodejno vzorčenje, senzorji, dodatna oprema in še več | METTLER TOLEDO

Titratorji

Celovita ponudba titratorjev in dodatne opreme za vse vaše načine uporabe titracije

Titrator določa količino snovi ali analita, ki je raztopljena v vzorcu. Z nadzorovanim dodajanjem reagenta v znani količini se kemijska reakcija spremlja s spremembo barve s fotometričnim senzorjem ali z ustreznim senzorjem pH-vrednosti, redoks potenciala ali prevodnosti s površinsko aktivno snovjo. Titrator Karl Fischer določa količino vode v vzorcu v razponu od 0,001 % s kulometrično titracijo po Karlu Fischerju do 100 % vsebnosti vode z volumetrično titracijo po Karlu Fischerju.

Pokličite za ponudbo
Filter:Počisti vse

Primerjava

Prednosti titratorjev podjetja METTLER TOLEDO

+386 1 547 49 02
Pokliči servis

Spoznajte naše storitve – ustvarjene po meri za vašo opremo

Podporo in servis za vašo merilno opremo zagotavljamo v celotni življenjski dobi opreme, od namestitve do preventivnega vzdrževanja in kalibracije ter popravil opreme.

Čas delovanja
Podpora in popravila
Zmogljivost
Vzdrževanje in optimizacija
Skladnost s predpisi
Kalibracija in kvaliteta
Strokovnost
Šolanja in svetovanje

FAQs

Kako deluje avtomatski titrator?

Avtomatski titratorji podjetja METTLER TOLEDO sledijo določenemu zaporedju postopkov. To zaporedje je v osnovi enako za vse različne modele in blagovne znamke. Izvede se in večkrat ponovi, dokler ni dosežena končna točka ali ekvivalentna točka titracijske reakcije (titracijski cikel). Titracijski cikel je večinoma sestavljen iz štirih korakov:

  1. dodajanje titranta,
  2. titracijska reakcija,
  3. pridobivanje signala in
  4. vrednotenje.

 

Vsak korak ima različne specifične parametre (npr. velikost prirastka), ki jih je treba določiti glede na določen način uporabe titracije. Pri zahtevnejših načinih uporabe je treba izvesti več korakov, npr. dispenziranje dodatnega reagenta za retitracijo, redčenje in prilagajanje pH-vrednosti. Ti koraki in ustrezni parametri se ponovijo pri metodi titracije.

 

Kako pogosto naj čistim titrator?

Glede na pogostost uporabe morate opremo titratorja, kot so valj birete, bat, ventil in cevke, čistiti dokaj pogosto. Pomembno je, da pri čiščenju uporabljate visokokakovostni etanol.

  1. Valj, ventil in cevi sperite z deionizirano vodo in nato še z etanolom, odvisno od kontaminacije, ki jo je povzročil standard.
  2. Osušite dele s stisnjenim zrakom brez olja.

  

Zakaj pri ekvivalentni točki titracije z avtomatskim titratorjem dobim drugačen rezultat kot pri ročni titraciji z barvnim indikatorjem?

Ta razlika v rezultatih je opazna predvsem pri kislinski/bazični titraciji z enim od indikatorjev pH-vrednosti. Prvi razlog za to je, da ti indikatorji pH-vrednosti spreminjajo barvo v razponu pH-vrednosti in ne pri nespremenljivi vrednosti. Dejanska točka, pri kateri pride do spremembe barve, je zelo odvisna od vzorca in morda ne sovpada s kemijsko ekvivalentno točko. To lahko povzroči rahlo odstopanje v rezultatu, ki ga lahko enostavno izničite s standardizacijo titranta z uporabo podobne metode, kot je uporabljena za vzorce.

Drugi razlog za to razliko je predvsem občutljivost človeškega očesa na spremembo barve. Čeprav se je barva morda že začela spreminjati, človeško oko še vedno ni zaznalo spremembe. To lahko dokažete z uporabo fotometričnega senzorja, kot je METTLER TOLEDO DP5 Phototrode™. Z uporabo enega od teh senzorjev se prepustnost svetlobe jasno spremeni veliko prej, preden človeško oko zazna kakršno koli spremembo barve. Pri tipični kislinski/bazični titraciji s potenciometrično indikacijo s senzorjem pH-vrednosti se ostra sprememba signala pojavi pri prvi sledi presežka kisline (ali baze) in je zato natančnejši pokazatelj končne točke.

 

Katero elektrodo naj uporabim za brezvodne titracije na svojem titratorju?

Na splošno obstajajo tri glavne težave z elektrodami ali senzorji pri izvajanju brezvodne titracije. Prvo predstavlja težava vodnega elektrolita z brezvodnim topilom. To težavo lahko enostavno odpravite z zamenjavo elektrolita v elektrodi. Druga težava je povezana z dejstvom, da je vzorec neprevoden, zato je električni tokokrog med merilno in referenčno polcelico ali deli elektrode, če so kombinirani, slabo. Posledica tega je šum signala, zlasti če uporabljate senzor s standardnim keramičnim spojem v referenčnem območju. Delna rešitev za to težavo je uporaba senzorja s cevnim spojem, kot je senzor DGi113. Ta senzor ima kot standardni elektrolit LiCl v etanolu, namesto keramičnega spoja pa ima polimerni ovitek, ki zagotovi večjo kontaktno površino med delovnimi in referenčnimi deli, zato je šum manjši.

Tretja težava ni povezana s samo elektrodo ampak z rokovanjem s senzorjem. Za pravilno delovanje steklenega (pH) senzorja mora biti steklena membrana (glava elektrode) hidrirana. To je mogoče doseči s potopitvijo elektrode v deionizirano vodo. Med brezvodno titracijo se ta membrana postopno dehidrira, s čimer se odziv elektrode zmanjša. Če želite to preprečiti ali odpraviti to težavo, morate elektrodo redno znova potapljati v vodo.

 

Kako lahko izvozim podatke iz titratorjev podjetja METTLER TOLEDO?

Tradicionalni način shranjevanja rezultatov titracije je, da jih natisnete s kompaktnim tračnim tiskalnikom USB-P25 ali s tiskalnikom A4 USB. Vendar pa titratorji podjetja METTLER TOLEDO ponujajo tudi druge možnosti, kot so neposredni izvoz podatkov in poročil v obliki zapisa PDF ali XML. Poleg tega lahko rezultate shranite na pomnilniški ključek USB oziroma jih pošljete v povezani računalnik ali v oddaljeno omrežno mapo. Fizične tiskalnike (tiskalniki A4 ali kompaktni tiskalniki) ali virtualne tiskalnike (izvoz podatkov RS232 ali USB, zapisovalniki datotek PDF/XML) je mogoče vklopiti s funkcijo metode »Beleženje« znotraj metode. Funkcijo metode »Beleženje« je mogoče prilagoditi. Titrator vzporedno po vsakem vzorcu samodejno ustvari datoteko CSV s standardno predlogo in jo shrani na pomnilniški ključek USB ali v omrežno mapo. Rezultate lahko hkrati pošljete v tiskalnik (fizični ali virtualni) in kot datoteko CSV.

 

Kakšna je razlika med volumetričnim in kulometričnim titratorjem Karl Fischer?

Titrant je mogoče dodati neposredno v vzorec z bireto (volumetrija) ali pa nastane elektrokemično v titracijski celici (kulometrija). Kulometrična titracija se večinoma uporablja za določanje vsebnosti vode po Karlu Fischerju, kadar je vsebnost zelo majhna, npr. manjša od 50–100 ppm (0,005–0,01 %).

 

Kdaj naj za titratorje podjetja METTLER TOLEDO uporabim celico Karl Fischer z membrano ali brez nje?

C20S in C30S sta na voljo z dvema različnima kulometričnima celicama – z membrano ali brez nje. Za večino načinov uporabe priporočamo celico brez membrane, saj je skoraj brez vzdrževanja. To celico brez membrane podjetja METTLER TOLEDO lahko zaradi njene inovativne zasnove uporabljate tudi za določanje vsebnosti vode v oljih. Različica celice z membrano priporočamo za načine uporabe, kot je določanje vsebnosti vode v snoveh, ki vsebujejo ketone. Priporočena je tudi, če je potrebna najboljša možna natančnost.

 

Kako pogosto moram zamenjati topilo v titracijski čaši titratorja Karl Fischer?

Prvi in najbolj očiten odgovor na to vprašanje je, da je treba topilo zamenjati takoj, ko se vzorec ne raztopi več. Vendar je to le eden od razlogov za zamenjavo topila. Drugi, manj očiten razlog, velja v primeru dvokomponentnega reagenta, kjer titrant vsebuje jod, topilo pa vse druge sestavine, potrebne za reakcijo po Karlu Fischerju. Ena od teh drugih sestavin je žveplov dioksid, ki se lahko izčrpa veliko prej, preden je presežena sposobnost topila za raztapljanje. Topilo v teh dvokomponentnih sistemih pravilom vsebuje približno 7 mg vode na ml topila. To pomeni, da lahko 40 ml topila teoretično vsebuje 280 mg vode, preden je treba topilo zamenjati. Ker je tipična koncentracija titranta 5 mg/ml, bi za 280 mg vode potrebovali 56 ml titranta.

 

Kako vem, kdaj je treba zamenjati molekularno sito v sušilnih ceveh na titratorju Karl Fischer?

Najbolj praktična rešitev tega vprašanja je, da na vrh sušilne cevi dodate nekaj modrega silikagela, ki se uporablja kot indikator. Takoj ko se v tej plasti gela pojavi prva sled rožnate barve, je čas za zamenjavo ali regeneracijo molekularnega sita. Seveda lahko tudi povečanje zanosa v ozadju pomeni, da je čas za zamenjavo molekularnega sita.

 

Kako naj preverim metode na svojem avtomatskem titratorju?

Pri preverjanju metode s titratorjem morate preveriti elemente, kot so točnost, natančnost, ponovljivost, linearnost, sistematične napake, robustnost, odpornost in mejne vrednosti določljivosti. Za podrobna priporočila o tem, kako lahko izvedete to preverjanje, si glejte naša poglavja o nadzoru kakovosti in preverjanju veljavnosti ali pa si oglejte brošuro 16 podjetja METTLER TOLEDO o načinih uporabe z naslovom »Preverjanje metod titracije«.